600. obletnica ustoličevanja na Gosposvetskem polju – koroški Slovenci smo sestavni del Koroške nad 1000 let
18. marca 1414, torej pred 600 leti, je bilo zadnje ustoličevanje koroškega vojvode na knežjem kamnu. Ustoličevanje je potekalo v slovenskem jeziku in je akt demokratičnega postopka, ki se najde celo pri oblikovanju ameriške ustave. Knežji kamen, ki stoji od leta 2006 naprej v dvorani grbov, je glavni simbol ustoličevanja in s tem v prvi vrsti simbol zgodovine Koroške in Karantanije. Je spomenik te skupne koroške zgodovine in za nas nadvse pomemben prav zaradi tega, ker priča o tem, da smo koroški Slovenci konstitutivni del te dežele skozi vsa stoletja.
V zvezi s to častitljivo obletnico spomina zadnjega ustoličevanja Narodni svet koroških Slovencev opozarja na zgodovinsko pomembno dejstvo visoke demokratične kulture tega prostora in samoumevne prisotnosti slovenskega jezika. Tem zgodovinskim dejstvom naj bi sledila v odnosu do slovenske narodne skupnosti politika v tej deželi z zastavljenim ciljem reformirati koroško ustavo. Koroška ima edinstveno priložnost, da se koroški Slovenci v novi deželni ustavi upoštevajo v dostojni obliki kot subjekt, ki je sooblikoval zgodovino tega prostora in naj bo v prihodnje sestavni del demokratične družbe in enakopravni sogovornik pri oblikovanju prihodnosti naše dežele.
Celovec, 18.03.2014
Zadnji, ki se je dal ustoličiti slovenskemu kmetu je bil Ernest Železni 1414. Obred je potekal po ustaljeni proceduri: pred ustoličevalca – svobodnega kmeta, okrog katerega je bilo ljudstvo in kosezi, so pripeljali vojvodo Ernesta Železnega. Ko je kmet na vprašanja, ali je vojvod pravičen sodnik, ali skrbi za deželo, ali je svobodnega stanu in ali spoštuje pravo vero, dobil pritrdilni odgovor, mu je goriški grof zagotovil odkupnino za njegov delež, kmet pa je nato vojvodu izročil oblast. Ko so ga zatem v cerkvi pri Gospe Sveti blagoslovili, je odšel s spremstvom do Vojvodskega prestola, kjer je šele lahko podelil fevde. Z drugega vojvodskega sedeža, imenovanega palatinski dedež, pa je delil fevde goriški grof kot koroški palatin oz. kraljev predstavnik v Karantaniji, pozneje pa v vojvodini Koroški. Obredni jezik je bil za vse udeležence obreda pri knežjem kamnu vedno in zgolj slovenski!
Naslednja izredno pomembna omemba obreda ustoličevanja je v knjigi Eneja Silvija Piccolominija, kasnejšega papeža Pija II. Njegovo pozornost so zlasti pritegnile posebnosti obreda ustoličevanja, ki ga je izpostavil kot slovesnost, o kakršni se ne sliši nikjer drugje. Prav tedaj je novi fevdalni red dosegal svoj vrhunec, zato je seveda plemstvo iz drugih dežel, naravnost osupnil prizor, ko bodočega vojvodo, oblečenega v kmečko oblačilo, sprašuje in preizkuša preprost kmet. Naravnost strmeli so, ko je moral bodoči knez obljubiti zavezo ljudstvu, namesto da bi ljudstvo priseglo zvestobo vladarju. Še bolj pa so se čudili, ko so slišali, da ves obred poteka v slovenskem jeziku, ob prepevanju vsega ljudstva.
Francoski zgodovinar prava in filozof Jean Bodin, je obravnaval pogodbeno ali kontraktualno teorijo o prenosu oblasti iz ljudstva na vladarja. To teorijo je razvil tudi, oziroma zlasti na podlagi karantanskega prava oz. obreda ustoličevanja.
Tako je slovensko srednjeveško ustoličevanje knezov, komaj sto let po zadnjem javnem ustoličenju na Gosposvetskem polju, pomembno učinkovalo pri oblikovanju moderne demokratične misli v 16. stoletju. 1776 je Thomas Jefferson napisal Deklaracijo o neodvisnosti (Declaration of Independence), ki je postala temeljna listina neodvisnosti Združenih držav Amerike in splošnih človekovih pravic. Listina razglaša, da so vsi ljudje enaki in imajo enake pravice, vlada pa je v službi ljudi, ne njihov vladar – tiran.
Vse karantanske vladarje so morali potrditi predstavniki ljudstva z ustoličevanjem na Knežjem kamnu vse do leta 1414. Kasneje je do leta 1651 je potekal poklon deželnih stanov vladarju na Vojvodskem prestolu v slovenščini, nato pa do 1728 v deželni hiši v Celovcu. Prav tako v slovenščini! Šele Marija Terezija je deželne pravice »za vedno« zajela v Pragmatično sankcijo in starodavni obred v resnici dokončno opustila!Na obred ustoličevanja se nanašajo vsi slovenski najstarejši pravni izrazi kot so rota, veča, pojezda in pravda.
mexicana2